klu proizvoda (Bleeker, URL, str. 13). Slika 1 ilustrira razmerje med dejansko nastalimi stroški in določenimi, rezerviranimi stroški v celotnem življenskem ciklu proizvoda.Slika 1: Določeni stroški in dejanski nastali stroški v življenskem ciklu proizvoda Vir: Prasad Durga A.S.: Target Costing, ICWAI, (URL:http://www.icwai.com/sirc/features/target.asp), 8.11.2000.Glavnina tradicionalnih naporov za zmanjševanje stroškov se osredotoča na proizvodnjo, distribucijo in servisiranje proizvodov, saj se vendarle tu stroški tudi pojavijo. Vendar pa je do začetka proizvodnje določenih že preko osemdeset procentov celotnih stroškov v celotnem življenskem ciklu proizvoda. Ko je enkrat proizvod razvit in ko so določeni ter razviti tudi procesi za izdelavo proizvoda, se lahko vpliva le še na manj kot dvajset procentov celotnih stroškov, brez da bi proizvod in procese bistveno spreminjali. Kot vidimo lahko s tradicionalnimi metodami zmanjševanja stroškov in povečevanja produktivnosti vplivamo le na relativno majhen del celotnih stroškov nekega proizvoda. Na Japonskem so v šestdesetih letih zato začeli uporabljati koncept načrtovanja proizvodov in procesov, ki že v prvi fazi načrtovanja novega proizvoda upošteva željeno prodajno ceno proizvoda in željen dobiček. Začeli so uporabljati koncept ciljnih stroškov. 2.2.Osnove koncepta ciljnih stroškovPri konceptu tradicionalnega upravljanja s stroški (angl. “Tradicional Cost Management”), se izhaja iz celotnih stroškov samega proizvoda. Proizvod se tako najprej načrtuje z upoštevanjem zahtev kupcev, načrtuje se proces za izdelavo proizvoda, določijo se dobavitelji in cene sestavnih delov, ter izračunajo se celotni stroški proizvoda. Slika 2 shematsko prikazuje koncept tr...
